Mesec maj je že tradicionalno mesec, ko se oba tretja razreda odpravita v šolo v naravi.
Za določene učence je to prvi samostojni odhod od doma, brez svojih staršev, in za nekatere otroke prvi odhod na morje. Za prve velik izziv, ki zahteva pravo mero poguma, in za druge neskončno pričakovanje. Prav vsi učenci pa se kljub morebitnim pomislekom šole v naravi izredno veselijo. Vseh 31 učencev, vključno z obema razredničarkama in učiteljico Kajo, smo tako preživeli pet nepozabnih dni na Debelem rtiču.
Dnevi v šoli v naravi so tako prepleteni z raznovrstnimi vsebinami in nenehnim dogajanjem, da otroci prvič pomislijo na dom zvečer, preden zaspijo.
Sicer pa otroci v tem času opravijo plavalni tečaj, ki je obvezen po predmetniku. Prav vsi učenci so premagali strah pred vodo in večina so postali odlični plavalci.
Razen plavalnega tečaja so opravili tudi različne delavnice, na katerih so spoznavali značilne živali morskega sveta, preizkušali svoje čute in se učili strpnosti in sprejemanja drugačnosti.
Kot vsako leto so se tudi letos odpravili na izlet z ladjico do Kopra.
In ker nas je tudi vreme razvajalo v vseh pogledih, so vsi otroci čofotali v morju ter iskali morske zaklade, se podili po najrazličnejših igriščih, se preizkušali v spretnostih na plezalih in drugih tematskih parkih.
Prav veselo je bilo tudi ob večerih, ko je vrhunec dogajanja zaokrožil ODŠTEKAN STIL, večer, ko učenci pustijo prosto pot svoji kreativnosti in si nadenejo, kar jim pade na pamet, ter nato svoje kreacije predstavljajo drug drugemu. To je tudi večer poln smeha. Sicer pa smo si večere krajšali še z nočnim pohodom z lučkami, branjem pravljic in druženjem. Vsak dan so učenci pisali tudi svoj dnevnik. Prav tako pa so zapisali pozdrave domov ter obenem utrdili snov pri pouku.
Ob vseh naštetih dejavnostih, ki jih je za pet dni res veliko, seveda še največ šteje samostojnost, lastna skrb za potrebščine, pripravljenost pomagati drug drugemu, prijaznost, stkane nove prijateljske vezi, nenazadnje prve simpatije in še druge veščine, ki bodo v življenju še velikokrat potrebne.
Ob koncu bi se zahvalila vsem, ki ste kakorkoli prispevali, da smo lahko to šolo v naravi izpeljali in otrokom omogočili nov kamenček v mozaiku spominov.
V imenu tretješolcev zapisala
učiteljica Daniela ŠABEDER
